Življenje je polno nepredvidljivih situacij, ki nas lahko presenetijo v najmanj primernem trenutku. V primeru nesreč, hudih bolezni in še česa lahko tako naši dolgovi ali finančne obveznosti nepričakovano padejo na naše najbližje ter jih obremenijo, zato je najbolje imeti pripravljen rezervni načrt.
To pomeni imeti sklenjeno ustrezno življenjsko zavarovanje, s katerim se zavarujemo pred situacijami, ki bi lahko bistveno spremenile naše življenje in življenje naših najbližjih.
Poglejmo si primer …
Naš bralec, star 35 let, je pred pomembno odločitvijo, najel bo kredit za nakup stanovanja. Odločil se je, da bo poleg sklenil življenjsko zavarovanje, da otroci v primeru njegove smrti ne bodo odplačevali kredita. S tem bo zavaroval svoj kredit, saj je to eden najpogostejših dolgov pri ljudeh, velikokrat tudi z dolgo dobo odplačevanja − vse do 30 let. Z zavarovanjem kredita si zagotovimo, da najete kredite v primeru smrti kreditojemalca odplača zavarovalnica in ne njegovi družinski člani ali bližnji sorodniki. Hkrati bi se rad zavaroval tudi za nekatere druge rizike, dela namreč kot prodajni zastopnik za mednarodno podjetje, ki se ukvarja z dobavo vodovodne napeljave v Slovenijo. Zaradi tega je veliko na službenih poteh, tako z letalom kot avtomobilom.
Če ste se prepoznali v zgornjem (ali podobnem) opisu, se najbrž sprašujete, katero zavarovanje bi bilo poleg življenjskega primerno. Nezgodno, kajne? Tako imajo sklenjenega sklenjeno naši starši, priporočili so nam ga prijatelji, v bistvu se lahko vprašamo, kdo ga še nima. Pa še poceni je. Za kvalitetno nezgodno zavarovanje odštejemo kakšnih 15 evrov na mesec in smo zavarovani za primer nezgodne smrti, nezgodne invalidnosti, zlomov in izpahov ter upravičeni celo do izplačila dnevne odškodnine v manjših zneskih.
Kako pa je v primeru bolezni?
Potem pa se nenadoma zgodi nepredvideno − zbolimo. Doživimo možgansko kap, zaradi katere smo vsaj eno leto odsotni z delovnega mesta. Če je bila kap težja, celo dokončno, sledi invalidska upokojitev. Žalostno dejstvo je, da nam prej sklenjeno nezgodno zavarovanje pri taki diagnozi ne bo prav nič pomagalo, v polico smo namreč »pozabili« vključiti kritje bolezni. A zakaj je do tega prišlo? Zakaj se nismo zavarovali tudi za možgansko kap in ostale bolezenske vzroke?
Del odgovora se zagotovo skriva v dejstvu, da nas mediji in informativne oddaje dnevno obsipavajo s podatki o nesrečah: prevrnjen tovornjak na ljubljanski obvoznici, poplavljena obalna mesta zaradi visokega plimovanja, velika nevarnost proženja snežnih plazov v Alpah in še bi lahko naštevali. Če potegnemo črto, ugotovimo, da so v vseh teh nesrečnih dogodkih skupaj umrli trije ljudje, nekaj 10 jih je bilo poškodovanih. Po drugi strani v medijih skoraj ne zasledimo podatka, da samo za rakom v Sloveniji dnevno umre povprečno 16 ljudi.
Kaj nas torej resnično ogroža, nezgoda ali bolezen, in pred čim naj se zavarujemo, da bo življenjsko zavarovanje kvalitetno?
Pri odgovoru na to vprašanje je pomembno vedeti, da kar 86 % zaposlenih ljudi v Sloveniji umre za posledicami bolezni, samo 14 % zaradi nezgode. Poleg tega je kar 90,5 % vzrokov za invalidsko upokojitev posledica bolezni, te pa najpogosteje usodno prizadenejo ljudi od 50. do 60. leta starosti. Po drugi strani v zavarovalnih policah Slovencev prevladujejo nezgodna zavarovanja z visokimi zavarovalnimi vsotami, zavarovalne vsote za zaščito bolezenskih rizikov pa so v povprečju mnogo nižje, poleg tega je sklenjenih veliko manj tovrstnih zavarovanj.
Riziko življenjsko zavarovanje je prava rešitev za celovito zavarovanje, ki bo zagotovilo finančno varnost v različnih nepredvidenih življenjskih okoliščinah. Poleg tega se večina ljudi ne zaveda, da je kritje bolezni pomembna dopolnitev življenjskega zavarovanja, s katerim si lahko prihrani marsikatere nevšečnosti: pokriva kar 30 različnih kritičnih bolezni in ponuja izplačilo, ko ga najbolj potrebujete – njegov znesek se povečuje glede na resnost bolezni in ponuja možnost večkratnih izplačil.
Sklenite življenjsko zavarovanje glede na to, kakšnim tveganjem ste najbolj izpostavljeni
Nasvet, kakšno riziko življenjsko zavarovanje skleniti, je zelo enostaven: najprej ocenimo, kaj nas najbolj ogroža, nato poglejmo, ali lahko sami krijemo posledice, ki bodo nastale. Če jih ne moremo, se zavarujmo s polico, ki bo pokrila dejanske nevarnosti, čeprav bo premija na prvi pogled višja in ne več tako ugodna, kot če bi se zavarovali le nezgodno. Ne nazadnje nam lahko tako življenjsko zavarovanje reši finančno eksistenco.
Zelo malo slovenskih državljanov je sposobnih brez težav pokriti finančne posledice, če se znajdejo v opisani situaciji dokončne izgube poklica ali podobni, ZPIZ bo namreč 35-letniku po možganski kapi odmeril invalidsko pokojnino le v višini približno 30 % njegove prejšnje povprečne plače.
Zato je ključno skleniti ustrezno riziko življenjsko zavarovanje, s katerim bomo v primeru smrti, kritične bolezni, invalidnosti zaradi nesreče vedno pripravljeni na čim bolj gladko premostitev težav in nadaljevanje življenja.
Življenje je polno nepredvidljivih situacij, ki nas lahko presenetijo v najmanj primernem trenutku. V primeru nesreč, hudih bolezni in še česa lahko tako naši dolgovi ali finančne obveznosti nepričakovano padejo na naše najbližje ter jih obremenijo, zato je najbolje imeti pripravljen rezervni načrt.
To pomeni imeti sklenjeno ustrezno riziko življenjsko zavarovanje, s katerim se zavarujemo pred situacijami, ki bi lahko bistveno spremenile naše življenje in življenje naših najbližjih.
Poglejmo si primer …
Naš bralec, star 35 let, je pred pomembno odločitvijo, najel bo kredit za nakup stanovanja. Odločil se je, da bo poleg sklenil življenjsko zavarovanje, da otroci v primeru njegove smrti ne bodo odplačevali kredita. S tem bo zavaroval svoj kredit, saj je to eden najpogostejših dolgov pri ljudeh, velikokrat tudi z dolgo dobo odplačevanja − vse do 30 let. Z zavarovanjem kredita si zagotovimo, da najete kredite v primeru smrti kreditojemalca odplača zavarovalnica in ne njegovi družinski člani ali bližnji sorodniki. Hkrati bi se rad zavaroval tudi za nekatere druge rizike, dela namreč kot prodajni zastopnik za mednarodno podjetje, ki se ukvarja z dobavo vodovodne napeljave v Slovenijo. Zaradi tega je veliko na službenih poteh, tako z letalom kot avtomobilom.
Če ste se prepoznali v zgornjem (ali podobnem) opisu, se najbrž sprašujete, katero zavarovanje bi bilo poleg življenjskega primerno. Nezgodno, kajne? Tako imajo sklenjenega sklenjeno naši starši, priporočili so nam ga prijatelji, v bistvu se lahko vprašamo, kdo ga še nima. Pa še poceni je. Za kvalitetno nezgodno zavarovanje odštejemo kakšnih 15 evrov na mesec in smo zavarovani za primer nezgodne smrti, nezgodne invalidnosti, zlomov in izpahov ter upravičeni celo do izplačila dnevne odškodnine v manjših zneskih.
Kako pa je v primeru bolezni?
Potem pa se nenadoma zgodi nepredvideno − zbolimo. Doživimo možgansko kap, zaradi katere smo vsaj eno leto odsotni z delovnega mesta. Če je bila kap težja, celo dokončno, sledi invalidska upokojitev. Žalostno dejstvo je, da nam prej sklenjeno nezgodno zavarovanje pri taki diagnozi ne bo prav nič pomagalo, v polico smo namreč »pozabili« vključiti kritje bolezni. A zakaj je do tega prišlo? Zakaj se nismo zavarovali tudi za možgansko kap in ostale bolezenske vzroke?
Del odgovora se zagotovo skriva v dejstvu, da nas mediji in informativne oddaje dnevno obsipavajo s podatki o nesrečah: prevrnjen tovornjak na ljubljanski obvoznici, poplavljena obalna mesta zaradi visokega plimovanja, velika nevarnost proženja snežnih plazov v Alpah in še bi lahko naštevali. Če potegnemo črto, ugotovimo, da so v vseh teh nesrečnih dogodkih skupaj umrli trije ljudje, nekaj 10 jih je bilo poškodovanih. Po drugi strani v medijih skoraj ne zasledimo podatka, da samo za rakom v Sloveniji dnevno umre povprečno 16 ljudi.
Kaj nas torej resnično ogroža, nezgoda ali bolezen, in pred čim naj se zavarujemo, da bo življenjsko zavarovanje kvalitetno?
Pri odgovoru na to vprašanje je pomembno vedeti, da kar 86 % zaposlenih ljudi v Sloveniji umre za posledicami bolezni, samo 14 % zaradi nezgode. Poleg tega je kar 90,5 % vzrokov za invalidsko upokojitev posledica bolezni, te pa najpogosteje usodno prizadenejo ljudi od 50. do 60. leta starosti. Po drugi strani v zavarovalnih policah Slovencev prevladujejo nezgodna zavarovanja z visokimi zavarovalnimi vsotami, zavarovalne vsote za zaščito bolezenskih rizikov pa so v povprečju mnogo nižje, poleg tega je sklenjenih veliko manj tovrstnih zavarovanj.
Riziko življenjsko zavarovanje je prava rešitev za celovito zavarovanje, ki bo zagotovilo finančno varnost v različnih nepredvidenih življenjskih okoliščinah. Poleg tega se večina ljudi ne zaveda, da je kritje bolezni pomembna dopolnitev življenjskega zavarovanja, s katerim si lahko prihrani marsikatere nevšečnosti: pokriva kar 30 različnih kritičnih bolezni in ponuja izplačilo, ko ga najbolj potrebujete – njegov znesek se povečuje glede na resnost bolezni in ponuja možnost večkratnih izplačil.
Sklenite življenjsko zavarovanje glede na to, kakšnim tveganjem ste najbolj izpostavljeni
Nasvet, kakšno riziko zavarovanje skleniti, je zelo enostaven: najprej ocenimo, kaj nas najbolj ogroža, nato poglejmo, ali lahko sami krijemo posledice, ki bodo nastale. Če jih ne moremo, se zavarujmo s polico, ki bo pokrila dejanske nevarnosti, čeprav bo premija na prvi pogled višja in ne več tako ugodna, kot če bi se zavarovali le nezgodno. Ne nazadnje nam lahko tako življenjsko zavarovanje reši finančno eksistenco.
Zelo malo slovenskih državljanov je sposobnih brez težav pokriti finančne posledice, če se znajdejo v opisani situaciji dokončne izgube poklica ali podobni, ZPIZ bo namreč 35-letniku po možganski kapi odmeril invalidsko pokojnino le v višini približno 30 % njegove prejšnje povprečne plače.
Zato je ključno skleniti ustrezno riziko življenjsko zavarovanje, s katerim bomo v primeru smrti, kritične bolezni, invalidnosti zaradi nesreče vedno pripravljeni na čim bolj gladko premostitev težav in nadaljevanje življenja.
ODGOVORNI DANES, SKRB MANJ JUTRI
Želite osebno svetovanje? Izpolnite obrazec za neobvezujoče povpraševanje in kontaktiral vas bo naš svetovalec.
