Ko razmišljamo o varni zadolžitvi, je pomemben tudi razmislek o tem, kako hitro in komu se v primeru najhujšega izplača zavarovalnina. Vinkulacija police življenjskega zavarovanja je smiselna rešitev, če želimo svojcem prihraniti skrbi, povezane z našimi dolgovi, saj to pomeni najhitrejše poravnanje vaših finančnih dolgov brez nalaganja obveznosti svojcem.
3 vprašanja, na katera moramo znati odgovoriti pred najemom posojila OZ. KREDITA
SLOVENSKA GOSPODINJSTVA SO MOČNO ZADOLŽENAPoznate slovensko gospodinjstvo brez kredita? Morda, a takih ni prav veliko. Po podatkih Banke Slovenije (Banka Slovenije, Finančni računi 2009-2014) so posojila slovenskih gospodinjstev v letu 2014 v skupnem znesku znašala kar 10,5 mrd EUR, pri čemer je kar 90 % vseh posojil dolgoročnih.
ZADOLŽENOST V SLOVENIJI JE V PORASTULani, napram letu poprej, pa se je po podatkih revije Moje Finance obseg posojil gospodinjstvom povečal za 4,6 odstotka, od tega je bila rast nepremičninskih posojil 3,5 odstotka, za 5,5 odstotka pa je več posojil za drugo porabo.
POMANJKANJE INFORMACIJSkratka, Slovenci smo zelo zadolžen narod, vendar pa se vsak izmed nas z najemanjem posojila sreča le redko, saj le-to najemamo manj pogosto za daljša obdobja. Ker torej nismo dovolj pogosto v situaciji, ko se moramo odločati, kako se pametno in varno zadolžiti, smo na tem področju Slovenci precej nepoučeni in na tem področju nimamo dovolj koristnih informacij.
Ne pozabimo tudi na druga pomembna tveganja
Zaradi naših skrbi, povezanih s tem, kolikšen delež plače bo zajedal kredit, koliko ga bomo preplačali in kolikšen bo porast referenčne obrestne mere (Euribor), ki je danes na zgodovinsko nizki ravni, pri svetovanju pogosto pozabimo na druga pomembna tveganja.
Eno izmed najpomembnejših tveganj, ki mu ne namenjamo dovolj pozornosti, je gotovo primerna zaščita v primeru najhujšega – torej smrti, težje bolezni ali popolne delovne nesposobnosti, katera posledica bi bila invalidnost. Vse preveč je primerov, kjer smo kreditojemalci neustrezno zaščiteni in ne poskrbimo za svoje bližnje.
Zavedati se moramo, da naši dolgovi s smrtjo, boleznijo ali invalidnostjo ne bodo izpuhteli v zrak, banke bodo v primeru nezmožnosti odplačila kredita neusmiljeno terjale svoj dolg, finančne obveznosti pa bodo bodisi padle na bližnje bodisi pa bo prišlo do bančne izterjave dolga.
Da svojim najbližjim ne bi zapustili finančnih bremen, priporočamo sklenitev življenjskega zavarovanja in odgovarjamo na 3 ključna vprašanja, ki si jih moramo zastaviti pred najemom kredita oziroma pred sklenitvijo življenjskega zavarovanja.
Ker je življenje nepredvidljivo in se naše potrebe po zaščiti (višini zavarovalne vsote) lahko spremenijo, moramo biti pozorni na to, ali naša zavarovalna polica omogoča takšne spremembe oziroma ali takšna sprememba za nas predstavlja »skrite« stroške v prihodnosti.
Kako visoka naj bo zavarovalna vsota pri sklepanju življenjskega zavarovanja?
Pravilna določitev zavarovalne vsote je pri sklepanju življenjskega zavarovanja izjemnega pomena in od nas zahteva določen razmislek in pogled v naše prihodnje načrte in načrte naših najbližjih. Zavarovalna vsota predstavlja našo osnovno finančno zaščito v prihodnosti in ima istočasno tudi neposreden vpliv na mesečno premijo, ki jo bomo morali za to plačevati. Je bistvo naše zaščite. Postavljena mora biti tako, da nam nudi dolgoročno finančno zaščito. To pomeni, da mora biti izplačilo v primeru smrti kreditojemalca takšno, da resnično lahko pokrije vse finančne obveznosti kreditojemalca in istočasno nadomesti dohodek umrlega in s tem prepreči poslabšanje življenjskega standarda tistih, ki jih umrla oseba pusti za sabo.
Priporočljiva zavarovalna vsota za varno zadolžitev:
A + B – C
A: POPLAČILO POSOJIL IN DOLGOV; Upoštevamo zneske vseh neodplačanih posojil, lizingov, izkoriščenih limitov na osebnih računih in drugih dolgov.
B: NADOMESTITEV DOHODKA; Za ustrezno nadomestitev dohodka je znanih več priporočil, vsem pa je skupno to, da predvidimo višino sredstev, ki bi jih družina potrebovala za ohranitev obstoječega življenjskega sloga. Pri tem upoštevamo, koliko zaslužimo zdaj, katere stroške z dohodkom pokrivamo in za koliko časa mora znesek zadostovati – čas, v katerem si družina lahko finančno opomore.
C: OBSTOJEČA ZAVAROVANJA IN PRIHRANKI; Odštejemo zavarovalne vsote že sklenjenih zavarovanj in drugače privarčevana sredstva.
Kako dolga naj bo zavarovalna doba pri sklepanju življenjskega zavarovanja?
Po podatkih lastne raziskave, ki smo jo v PRVI osebni zavarovalnici d.d. opravili konec lanskega leta pri sedmih največjih slovenskih bankah, je način bančnega svetovanja glede zavarovalne dobe pri najemanju posojila v Sloveniji v večini primerov neustrezen. Bančni svetovalci namreč pri svetovanju zavarovalno dobo večinoma enačijo z ročnostjo posojila ali pa celo ponudijo zavarovanje z zavarovalno dobo, krajšo od ročnosti posojila in s padajočo zavarovalno vsoto. Ne en ne drug nasvet ni najboljši. Zakaj? Ker bomo morda v prihodnosti dobili še enega otroka ali pa bomo čez 10 let po izteku prvega kredita potrebovali novega za renovacijo stanovanja (in verjetno ga bomo). Bomo morali takrat ponovno skleniti novo življenjsko zavarovanje?
“O tem boste razmišljali takrat, ko boste zavarovanje potrebovali, sedaj ni potrebe,” je bil odgovor enega izmed bančnih svetovalcev, ko smo izvajali raziskavo. Pa je res tako? Nam danes resnično ni potrebno razmišljati o tem, kaj bomo potrebovali jutri? Verjetno res ne, če smo za lastno lahkomiselnost pripravljeni drago plačati.
Eden izmed najpomembnejših razlogov za dolgoročno finančno zaščito je namreč ravno cena oziroma višina premije.
Graf spodaj prikazuje, kako s starostjo narašča zavarovalna premija Višina zavarovalne premije 41-letnika je namreč bistveno nižja od višine premije 51 ali 61-letnika.
Če se 41-letnik v celotni aktivni delovni dobi zavaruje trikrat za več krajših obdobij pri isti zavarovalni vsoti (100.000 EUR) plača bistveno več (tj. približno 10–odstotkov več) kot bi plačal v primeru, če se zavaruje enkrat za celotno 25-letno delovno aktivno obdobje. Razlika je seveda še večja, če se osnovnemu kritju za primer smrti dodamo še ostala kritja, npr. težje bolezni ali popolno delovno nesposobnost, katera posledica bi bila invalidnost.
Ker se naše potrebe po dolžini zavarovalne dobe lahko spremenijo, moramo biti pozorni na to, ali naša zavarovalna polica omogoča takšne spremembe oziroma ali takšna sprememba lahko predstavlja »skrite« stroške v prihodnosti.
Poleg osnovnega razloga, cene zavarovanja, je zelo pomemben razlog, zakaj se je smiselno zaščititi dolgoročno, tudi ta, da nas ne skrbi potencialna zavrnitev zavarovanja. Pri življenjskih zavarovanjih s kratkimi dobami (pa naj bo to zavarovanje za primer smrti, kritičnih bolezni ali invalidnosti) lahko pred/ob izteku zavarovanja zbolimo, kar pomeni, da nas bo zavarovalnica pri ponovnem sprejemu v zavarovanje obravnavala drugače in premiji zaradi dodatnih tveganj pripisala pribitke ali pa bo zavarovanje celo zavrnila.
Ker pa so bolezni del vsakdana, je zatiskanje oči pred kruto realnostjo nesmiselno. Tega se zaveda vse več Slovencev, saj jih veliko poleg osnovnega kritja za primer smrti sklene zavarovanje, ki krije tudi zaščito dohodka zaradi bolezni ali invalidnosti. Vse več Slovencev se istočasno zaveda tudi dejstva, da kakršnokoli zavarovanje, ki vključuje varčevanje, ni primerno za varno zadolžitev.
Kako hitro in komu se v primeru najhujšega izplača zavarovalnino?
Ko razmišljamo o varni zadolžitvi, je pomemben tudi razmislek o tem, kako hitro in komu se v primeru najhujšega izplača zavarovalnina. Če želimo svojcem prihraniti skrbi, povezane z našimi dolgovi, je smiselno razmisliti o vinkulaciji zavarovalne police, saj to pomeni najhitrejše poravnanje vaših finančnih dolgov brez nalaganja obveznosti svojcem.
Kaj je vinkulacija police
Vinkulacija police je vnaprej dana izjava zavarovanca o prenosu njegovega dolga na dan smrti na drugo osebo oziroma inštitucijo (banko). Zavarovalnica bo zato po nastopu zavarovalnega primera izplačala zavarovalnino vinkulantu (npr. banki) oziroma je ne bo izplačala zavarovancu brez pisne privolitve te osebe. V primeru, da so obveznosti do banke nižje od izplačila zavarovalnine, se razlika izplača upravičencu.
Da ne bo težav pri izplačilu zavarovalnine, moramo biti pozorni tudi na verodostojnost podatkov, torej biti moramo pošteni, ko podajamo podatke o našem zdravstvenem stanju ter kadilstvu.
Ker se nam v praksi pojavljajo dolgovi pri različnih inštitucijah, je smiselno skleniti tako zavarovalno polico, pri kateri je polico možno zastaviti na več različnih finančnih inštitucij tako, da se zavarovalna vsota porazdeli ustrezno z dolgovi, ki jih imamo pri posamezni finančni inštituciji.
